Erźań škamok 21 августа 2026
Čuvtoń valmorot
Vir Tavlaso jutaś knigań-katalogoń prezentacija, kona altazel Keŕaz leľanten (Pjotr Ŕabov), čuvtosto kersića masterën škinemanten. Vastovomaś vejsëndinze jalgatnen, ve melsë aštićatnen dï škinemań večkićatnen, konat parste sodasïź masterënt važodevksënzë.
Od noldavksoś sodavtï lovnïćatnen Keŕazoń škinemanzo marto, son lezdï lijaks varštams sonzë tejevť kersevkstnën langs. Masterënt važodevksënzë staka lemďams čuvtosto tejevksëks. Erva kompozicijaś-teke apokške jovtnema, esenzë smustenzë, kojenzë dï jožonzo marto.
Keŕazoń škinemasońt baška tarka pejdemanten-jumoronten. Son tei čuvtoń personažtnën erijeks, vanïćatnenen malaviksëks. Śužetnën ušo jondoń šoždačisëst kekševi lomantnen sodamoś, sïnst kojtnen-kirdatnen, erva čin eŕamońt melga vannomatne. Sekskak važodevkstnën sakšnï mel vannoms pštistë, reďams keden-pilgen, rungoń-čamań čerkstnën, viška pelkstnën, konatnestë purnavi baška jovtnema. Nevteź noldavksońt baška jonksozo - čuvtoń plastikańt dï poezijańt vejsënďamosońt. Masterënt kersevksënzë vaksso putoź valmoroń kerkst, konat lezdït varštams sodaviks obraztnën langs lija jondo.
Čuvtońt dï poezijańt - baška kelest, anśak jovtnit sïn vejkede — lomande, obućadonzo, jožodonzo, eŕamoń pejdevtića dï sedejs tokića jonkstnëde.
Valmorotne maksït lovnomańt, čuvtoń kompozicijaś, esenzë pelde, stï poetičeskoj obrazońt malaviksëks, maŕaviksëks. Isťa čači škinemań kavto luvoń eś kojsë kortamo: čuvtoń gerojtnenen maksovi vajgel, a valmoroń kerkstnë tejevit nejaviksëks.
Knigań-katalogoń prezentacijaś veľavtś avoľ anśak od izdanijańt marto sodaviksëks tejevemaks, tede baška, lomantnen, konat lamo ijen pert vejsënďaź škinemasońt, vasstovomaks.
Javoms Keŕazoń marto keńardomańt, saśt jalganzo, martonzo važodićatne dï ve melsë aštićatne. Škinemań ijetnen pert ulneśt lamoška vïstavkat, vastovomat, vejsën projekt, lija tevťkak. Lisneśt od melt-arsemat, proizvedenijat, panžtnevśt škinemań masterënt biografijanzo od lopat, anśak vakssost sval kadovkšnośt lomańt, konat sodasïź Pjotr Vladimirovičen dï sval vanït važodemanzo melga.
Te knigań-katalogoń noldavksoś lezdï vanstoms masterënt škinemań eŕamopingenzë dï teke marto poladoms sonzë. Pjotr Ŕabovoń tejevksënzë a maksït vanïćanten anok valoń panžoma. Avtoroś teke lotkavtï eś gerojtnen nuŕka škas, kadï ervanten eś oľaso arsems, meze karmi sede tov.
Vir Alo Tavlaso prezentacijaś odov nevtize: škinemaś vejsëndi lomantnen, vanstï tejezde ledstnematnen dï teken marto, maksï ušodks od jovtnematnenen- tevtnenen.
Čipajne
