Архив · 2011 · № 14 (358), 28 июля
№ 14 (358), 28 июля эрзянский
Knigań čačoma či
Vaj, morado, jalgat, morado! Vaj, lovnodo, jalgat, lovnodo!
Nujań Viďaz. Vanine: roman / Nujań Viďaz. — Saransk, 2011. — 288 s. — Mordov.-erźa jaz. ISBN 978-5-7493-1578-3
Knigasonť jovtnevi 1945-će ijestë sajeź nejeń škas erźań velenť eŕamodonzo dï erićadonzo, mezes sïń pačkodiť neť ijetneń perť, paro dï beŕańčitnede, konatne jutasť pač-kanzo. Vesemede pokš zïjan kandsť «palïća veďs» vajamoś, veletneń eŕaskaleź jažamost dï Rossijań keles erźań kelenť lepšťamozo. Lamo erźań lomantneneń neť stakačitne ezť izńavo dï maksïź pŕast simemanteń, jomavtïź ojmeń vańksčist.
V knige rasskazïvajetśa o žizni i žiteľah erźanskogo sela s 1945 goda i po segodńašnij deń, o sobïtijah, kotorïje proishodili v strane i kosnuliś jego. Raspadu sela sposobstvovali alkogolizm, skoropaliteľnoje razrušenije kolhoznoj sistemï i, po suščestvu, zapret na prepodavanije rodnogo erźanskogo jazïka i obučenije na nem. Eti slagajemïje bïtija i priveli k duhovnomu upadku i beznravstvennosti obščestva.
V knige Timofeja Timina “Erźanka velikaja” rasskazïvajetśa o žizni i podvige Olenï Eŕźamasskoj (povesť «Gorit Erźanija»), o revoľućionerke, mužestvennoj ženščine Aleksandre Permäkovoj-Janïševoj (povesť «Sivažskije volnï»), o vsemirno izvestnoj peviće Lidii Ruslanovoj, kotoraja v maje 1945 goda pela na stupeńkah krïľca poveržennogo rejhstaga (povesť «russkaja erźanka»). Krome togo, povesti: «Odisseja Keto», «Medićinskij lejtenant», «Jablońka». V izdanii čitateľ najdet mnogo interesnogo i intrigujuščego v rasskazah «Volčij jazïk», «Anka», «Goŕkoje probuždenije», «Prigovor».
Meľvanoviks erźat!
Saide paro jonkst Timofej Nazarovičstë. Tenzë topodsť 93 ijeť. Te langs apak vano pandoks ašti erźań kelenť, erźań raśkenť kis. Sermadï, noldï knigat, terdi lomantneń, tïnk, erźat, eŕams avoľ anśak jarmakoń kis – tejevems śupavoks, mazïjks ojmejožoso, prevsë.
Śukpŕa Teť, Ťuma pokšťaj!
*
Večkeviks lovnïćat, kiń melezë ramams kniga, kučodo javoľavtoma