Ineškipaz, Vere Čipaz!

Ozava, stojaščaja pered mikrofonom, obraščajetśa k Ineškipazu Moľboj, kotoraja sozdavalaś na proťaženii tïśačeletij narodom i kotoraja pokoŕajet slušateľa glubokim liriko-filosofskim smïslom. Jejo sledovalo bï znať každomu erźaninu. Vot ona:

Ineškipaz, Vere Čipaz! Ton, marićaś, koda tikše kasï, Ton, neićaś, koda pešte panži, Nejemiź, maŕamiź! Śukońatano piľgezëť, Pškadťano valdo ojmezëť, Verev kepeďsïnek kedenek, Mastorov noldasïnek śukpŕanok. Oznotano erićanok kis, Oznotano raśkenek kis, Eńaldtano ejdenek kis, Pakśaso videzenť kis, Kardazso rakšanok kis. Ineškipaz! Makst tenek Sëťme, lembe pizemeť, Valdo, manej čiť, Čačost-kasost śuronok, Kasost-kepedevest ťakanok, Raštïćat ulest avanok. Makst Mastoronteń laďamo, Vejke-vejkeń večkema. Liśmaks parot lisezë, Lejeks eŕmeť čudezë, Kenkšpŕavajak sovazo, Kenkšalgajak jutazo. Miń Toneť — Šumbra kši! Ton minenek — šumbrači! Paz čangodť! Paz, čangodť! Paz, čangodť!

Každaja stroka povtoŕajetśa dvaždï: Ozavoj i so vsemi vmeste. Podnimajutśa pri etom ruki vverh i vpeŕod.

Velikij Sozdateľ, Vsevïšnij Solnćebog! Tï, slïšaščij, kak rastet trava, Tï, viďaščij, kak cveťot oreh, Uviď nas, uslïš nas! Klańajemśa Tebe v nogi, Obraščajemśa k Tvojej svetloj duše, Vverh podnimajem ruki, K zemle otpuskajem poklonï, Molimśa za ľudej naših, Molimśa za narod i rodstvennikov naših, Prosim za detej naših, Za posevï v pole, Za skot vo dvorah. Velikij Sozdateľ! Daj nam Tihih, teplïh doždej, Svetlïh, solnečnïh dnej, Da uroďatśa hleba, Da vïrastut-podnimutśa deti, Da plodovitïmi budut naši ženščinï. Daj Zemle mira (soglasija), Ľubvi drug k drugu. Pusť rodnikom istekajet Tvoje dobro, Pusť rekoj tečöt vśakaja Tvoja pomošč, Čtob i nad dveŕu vhodila, Čtob i pod dveŕu pronikala. Mï Tebe — Hleb Počtenija! Tï nam — zdorovä! Bože, daruj blagodenstvije!